Poročilo Evropske komisije o Romuniji za leto 2024 zagotavlja celovito analizo gospodarske uspešnosti države, dinamike trga dela in fiskalnega zdravja. Leta 2023 se je realna rast romunskega BDP upočasnila na 2,1 %, kar je manj od 4,1 % leta 2022. Ta upočasnitev je bila predvsem posledica zaostrenih finančnih pogojev, počasne dezinflacije in šibke rasti zasebnih posojil, kar je skupaj omejevalo realne razpoložljive dohodke in domače povpraševanje. Poleg tega je umirjeno zunanje povpraševanje negativno vplivalo na proizvodno proizvodnjo. Kljub tem izzivom je trg dela ostal trden, realne plače pa so rasle, ko se je inflacija v drugi polovici leta umirila. Precejšnje povečanje naložb v javno infrastrukturo, ki jih financira EU, je pomagalo izravnati upad zasebne potrošnje in izvoza. Posledično se je primanjkljaj tekočega računa leta 2023 zmanjšal na približno 7 % BDP, kar odraža tako umirjanje domačega povpraševanja kot izboljšane pogoje menjave. Kljub temu ta primanjkljaj ostaja precejšen, predvsem zaradi znatnih javnofinančnih primanjkljajev

V prihodnosti naj bi se gospodarska rast v letih 2024 in 2025 pospešila na približno 3 %, ki jo bodo spodbujali višji realni razpoložljivi dohodki, ki naj bi okrepili zasebno potrošnjo. To pričakovano povečanje razpoložljivega dohodka je v veliki meri posledica porabe javnega sektorja ter znatnih dvigov plač in pokojnin. Predvideva se, da bodo naložbe ostale odporne, podprte z ugodno fiskalno naravnanostjo in močnim financiranjem EU, vključno z dodelitvami iz sklada za okrevanje in odpornost ter skladov kohezijske politike. Vendar se pričakuje, da bo primanjkljaj tekočega računa v tem obdobju ostal na višji ravni

Inflacija je kazala znake umirjanja, pri čemer je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin leta 2023 v povprečju znašal 9,8 % z 12 % leta 2022. Na to znižanje so vplivali strožja denarna politika, šibkejša gospodarska aktivnost in padajoče cene energije. Kljub temu splošnemu znižanju je osnovna inflacija ob koncu leta 2023 ostala nekoliko nad 10 %, deloma zaradi hitre rasti plač, zlasti v zasebnem sektorju, in znatnih prispevkov energetsko intenzivnega industrijskega blaga. Medtem ko se pričakuje, da se bo rast cen do leta 2025 še upočasnila na približno 4 %, obstajajo tveganja navzgor inflacije, če se bodo plače in pokojnine še naprej hitro povečevale.​

Poglobljeni pregled Evropske komisije v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji je odkril stalne ranljivosti v Romuniji, povezane z njenim znatnim primanjkljajem na tekočem računu in fiskalnim primanjkljajem. Zunanji primanjkljaj se je v zadnjem desetletju povečeval, kar so še poslabšali veliki javnofinančni primanjkljaji. Vztrajno visoki javnofinančni primanjkljaji v okviru sedanjih politik lahko povečajo zunanjo zadolženost, povečajo odvisnost od zunanjega financiranja in izpostavijo državo spremembam v razpoloženju vlagateljev in zunanjim šokom.​

Na področju trga dela se je stopnja zaposlenosti posameznikov, starih od 20 do 64 let, leta 2023 povečala na 68,7 %, vendar ostaja med najnižjimi v EU. Predvsem ostajajo velike vrzeli v zaposlovanju, zlasti med ženskami in invalidi, ki presegajo povprečja EU. Poleg tega se nizkokvalificirani delavci soočajo s precejšnjimi izzivi, saj je stopnja zaposlenosti leta 2022 znašala 44,9 %, kar je občutno pod povprečjem EU, ki znaša 57,2 %, in bistveno nižje od stopnje za posameznike v Romuniji z višjo stopnjo usposobljenosti.​

Če povzamemo, medtem ko je romunsko gospodarstvo pokazalo odpornost na različne izzive, se še naprej spopada s strukturnimi težavami, vključno z znatnimi proračunskimi primanjkljaji in primanjkljaji tekočega računa, vztrajnimi inflacijskimi pritiski in razlikami na trgu dela. Obravnavanje teh izzivov je ključnega pomena za zagotavljanje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti v prihodnjih letih.