​Poročilo Evropske komisije o Sloveniji za leto 2024 ponuja poglobljeno analizo gospodarske uspešnosti države, fiskalnega zdravja in strukturnih izzivov v okviru evropskega semestra. Slovensko gospodarstvo je v letu 2023 izkazalo odpornost in doseglo 1,6-odstotno realno rast BDP in preseglo povprečje EU, ki znaša 0,5 odstotka. To rast je predvsem spodbudilo domače povpraševanje, zlasti v gradbenih naložbah, ki so imele koristi od znatnih prilivov sredstev EU, vključno s tistimi v okviru načrta za oživitev in odpornost (RRP) in programa kohezijske politike 2014–2020. Kljub uničujočim poplavam poleti 2023, ki so povzročile veliko škodo na nepremičninah in infrastrukturi, je gospodarstvo ohranilo svojo pot navzgor. Rast zaposlovanja in rast realnih plač sta dodatno okrepila potrošnjo. V prihodnosti se bo gospodarska rast po napovedih povečala v letih 2024 in 2025, podprta z izboljšanjem zunanjih pogojev, zmanjševanjem cenovnih pritiskov in normalizacijo ravni zalog.

Inflacija v Sloveniji je kazala znake umirjanja in se je znižala z 9,3 % v letu 2022 na 7,2 % v letu 2023. Ta upad je bil v veliki meri pripisan padcu cen energije, blaga in hrane, medtem ko je inflacija storitev ostala relativno visoka do konca leta 2023, preden se je umirila. Inflacija naj bi se še naprej zniževala in do leta 2025 dosegla 2,2 %. Vendar pa inflacija brez energije in nepredelane hrane ostaja nekoliko višja od skupne številke, saj cene storitev še naprej hitro rastejo.

Trg dela v Sloveniji ostaja napet, pomanjkanje delovne sile pa predstavlja izziv za gospodarsko rast. Leta 2023 je stopnja zaposlenosti dosegla rekordnih 78 %, stopnja brezposelnosti pa je padla na novo najnižjo vrednost 3,7 %. Bruto nominalne plače so se zvišale za približno 9,7 %, realne pa za 2,1 %. Več sektorjev, vključno z gradbeništvom, gostinstvom in proizvodnjo, se sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile, z visoko stopnjo prostih delovnih mest in precejšnjim številom nezasedenih delovnih mest.

Na javnofinančnem področju naj bi javnofinančni primanjkljaj Slovenije leta 2024 ostal pod 3 % BDP. K tej javnofinančni konsolidaciji prispeva umik večine ukrepov, izvedenih za blažitev gospodarskih in socialnih učinkov visokih cen energije. Vendar naj bi izdatki, povezani z obnovo zaradi poplav, leta 2024 dosegli 1,0 % BDP in se bodo v naslednjih letih postopno zmanjševali. Ta izdatek bo delno izravnan z višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in novim davkom na bančna sredstva za obdobje 2024–2028. Nacionalno financirane javne investicije naj bi ostale visoke, na 5,3 % BDP v letu 2024. Na javne finance bo vplivalo tudi postopno izvajanje reform dolgotrajne oskrbe, zdravstva in sistema plač v javnem sektorju. Zlasti državni dolg je leta 2023 padel pod 70 % BDP in se zmanjšuje. Slovenija je v zadnjih letih močno napredovala pri razvoju tehnik zelenega proračuna.

Če povzamemo, slovensko gospodarstvo kaže odpornost in pozitivne obete za rast, podprto z močnim domačim povpraševanjem in učinkovitim črpanjem sredstev EU. Kljub temu ostajajo izzivi, vključno s pomanjkanjem delovne sile, inflacijskimi pritiski v storitvah in potrebo po nadaljnji fiskalni disciplini med prizadevanji za obnovo in strukturnimi reformami. Reševanje teh vprašanj bo ključnega pomena za ohranjanje gospodarske rasti in zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti.