Poročilo Evropske komisije o Madžarski za leto 2024 ponuja celovito analizo nacionalne gospodarske uspešnosti, fiskalnega zdravja in strukturnih izzivov v okviru evropskega semestra. Po zmanjšanju za 0,9 % leta 2023 naj bi si madžarsko gospodarstvo znova opomoglo s stopnjami rasti 2,4 % leta 2024 in 3,5 % leta 2025. Kljub gospodarski recesiji so ravni zaposlenosti ostale stabilne, stopnja zaposlenosti pa je še naprej presegala povprečje EU, kar kaže na odpornost trga dela.​

V zadnjih letih so ekspanzivne gospodarske politike, vključno z znižanjem davkov, zvišanji pokojnin ter omejitvami cen in obrestnih mer, podpirale potrošnjo gospodinjstev. Vendar pa so ti ukrepi prispevali tudi k precejšnjim ranljivostim, kot so veliki primanjkljaji na tekočem računu in proračunskem primanjkljaju ter povečani inflacijski pritiski. Sheme subvencioniranih posojil so povzročile izkrivljanje stanovanjskega trga brez bistvenega izboljšanja produktivnosti, medtem ko so pogoste intervencije na kreditnem trgu ovirale učinkovit prenos denarne politike.​

Odprava omejitev cen konec leta 2022 je povzročila skokovit porast inflacije, ki je leta 2023 dosegla letno povprečje 17 %, kar je največ v EU. Strogi ukrepi denarne politike so od takrat znižali inflacijo pod 4 % do začetka leta 2024, čeprav osnovna inflacija od marca 2024 ostaja povišana pri 6,5 %. Nominalna rast plač se je nadaljevala, poganjata jo ozek trg dela in znatna povišanja minimalne plače. Saldo tekočega računa se je izboljšal s primanjkljaja v višini 8,3 % BDP v letu 2022 na presežek v višini 0,3 % v letu 2023, predvsem zaradi padajočih uvoznih cen energije in zmanjšanega uvoznega povpraševanja.

Madžarska se še naprej sooča z ranljivostmi, povezanimi z zunanjimi in državnimi finančnimi potrebami. Poglobljen pregled, izveden v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem, je poudaril, da je bil napredek politike kljub nekaterim izboljšavam v zunanjem okolju omejen, zaradi česar je Madžarska dovzetna za zunanje in domače pretrese. Proračunski primanjkljaj ostaja velik izziv, saj so davčne prihodke zmanjšali prejšnji znižanji davkov in visoke ravni porabe, ki se ohranjajo od pandemije. Izdatki za obresti so se močno povečali, z 2,2 % BDP leta 2019 na 4,7 % leta 2023, zaradi česar so stroški servisiranja dolga Madžarske med najvišjimi v EU. Proračunski primanjkljaj za leto 2023 je presegel cilj vlade in dosegel 6,7 % BDP. Brez dodatnih ukrepov bo primanjkljaj predvidoma ostal visok pri 5,4 % leta 2024 in 4,5 % leta 2025, kar bi lahko ustavilo prizadevanja za zmanjšanje dolga.​

Koristi gospodarske rasti so bile neenakomerno porazdeljene. Sredstva za zaposlene so rasla počasneje kot domači dohodek, socialni transferji v odstotkih BDP pa so v primerjavi s povprečjem EU nizki. Visoka inflacija je zmanjšala realno vrednost socialnih in družinskih prejemkov, zmožnost davčnega sistema in sistema prejemkov za zmanjšanje neenakosti pa ostaja omejena. Leta 2023 je dejanska individualna potrošnja na prebivalca znašala 68 % povprečja EU, druga najnižja v EU, kar kaže na poslabšanje materialne blaginje.​

Strukturni izzivi še naprej ovirajo rast produktivnosti. Madžarsko gospodarstvo je močno vključeno v globalne vrednostne verige, predvsem se ukvarja z montažnimi dejavnostmi, ki so delovno in energetsko intenzivne, vendar dodajajo omejeno vrednost. Politike, namenjene zmanjšanju proizvodnih stroškov, so okrepile to specializacijo in pritegnile naložbe v stroškovno občutljive in energetsko intenzivne sektorje. Medtem ko so naložbe v stroje in opremo visoke, naložbe v intelektualno lastnino ostajajo pod povprečjem EU. Obseg vhodnih neposrednih tujih naložb se je v zadnjem desetletju zmanjšal, kar odraža vse slabše poslovno okolje in premik k domačemu lastništvu javnih služb in storitev.​

Energetska politika predstavlja dodatne izzive. Plin ima še naprej pomembno vlogo v energetski mešanici Madžarske, odvisnost od tuje dobave električne energije pa ostaja precejšnja. Osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta opisuje ambiciozne cilje za izboljšanje energetske medsebojne povezanosti, vendar nima posebnih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, varnosti in sprejemanja obnovljivih virov energije. Odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, ​​zlasti iz Rusije, ostaja velika, napredek pri zmanjševanju te odvisnosti pa je počasen.​

Če povzamemo, čeprav je madžarsko gospodarstvo pripravljeno na okrevanje, še vedno obstajajo pomembni izzivi. Odpravljanje fiskalnih šibkosti, izboljšanje sistemov socialne zaščite in izvajanje strukturnih reform za povečanje produktivnosti in energetske učinkovitosti so ključnega pomena za zagotavljanje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti.