Poročilo Evropske komisije o Sloveniji za leto 2023 podaja niansirano oceno gospodarske poti države, pri čemer poudarja tako njeno močno uspešnost v zadnjih letih kot vse večje strukturne izzive, ki bi lahko omejili prihodnjo rast. Leta 2022 je slovensko gospodarstvo zraslo za impresivnih 5,4 %, kar kaže na njegovo odpornost na globalno negotovost in gospodarske motnje po ruski vojni v Ukrajini. To močno rast so v veliki meri podprli povečana poraba potrošnikov, povečanje investicijske dejavnosti in preostali učinek ukrepov fiskalne podpore. Ker pa se svetovna inflacija vztraja in zunanje povpraševanje zmanjšuje, se pričakuje, da se bo gospodarski zagon upočasnil. Projekcije za leti 2023 in 2024 predvidevajo skromnejše stopnje rasti v višini 1,2 % oziroma 2,2 %, kar odraža tako domače omejitve kot vse bolj zapleteno mednarodno okolje.

Inflacija je leta 2022 narasla na 9,3 %, in čeprav so to deloma povzročile nestanovitne cene energentov, se je močno zvišala tudi osnovna inflacija, ki je v povprečju dosegla 6,8 %. Tudi zunanji položaj Slovenije se je spremenil. Čeprav je država v preteklosti vzdrževala presežek tekočega računa, je ta precej oslabel, pri čemer se je trgovinska bilanca – brez energije – od leta 2019 poslabšala za več kot šest odstotnih točk BDP. Kljub temu Slovenija ostaja dinamično in raznoliko izvozno usmerjeno gospodarstvo. Njegovo izvozno uspešnost v letu 2022 je spodbudila širitev ponovnega izvoza in povečanje tržnega deleža, kar je pomagalo ublažiti vpliv zunanjega okolja. Predvsem se je v istem obdobju paradoksalno povečala trgovina z Rusijo, predvsem zaradi izvoza farmacevtskih izdelkov (izvzetih iz sankcij) in povečanega uvoza energentov.

Energetska odvisnost še naprej predstavlja tako kratkoročne kot strukturne izzive. Slovenija je naredila opazne korake pri zmanjševanju svoje odvisnosti od ruskega zemeljskega plina z diverzifikacijo svojih dobaviteljev energije, vendar pa so bile plinsko intenzivne industrije, kot so kemikalije, papir in proizvodnja kovin – ki zaposlujejo 4,5 % delovne sile – trpele zaradi visokih vhodnih stroškov. Vladni posegi so pomagali ublažiti vpliv naraščajočih cen energije na potrošnike in podjetja ter ohraniti socialno in gospodarsko stabilnost. Tudi bančni sektor v državi je ostal steber opore. Slovenske banke vseskozi poročajo o solidni dobičkonosnosti, z donosnostjo kapitala, ki je od leta 2017 presegla 9 %. Količnik kapitalske ustreznosti se je v letu 2022 nekoliko znižal in se uvrstil tik pod povprečje EU, vendar se je delež slabih posojil izboljšal na 1,9 %, kar je v skladu z evropskimi normativi.

Slovenski kapitalski trgi kljub prožnemu bančnemu sistemu ostajajo premalo razviti in nelikvidni v primerjavi s standardi EU. Slovenska podjetja so še vedno močno odvisna od bančnega financiranja, dostop do financiranja s kapitalskega trga pa ostaja omejen. Za Ljubljansko borzo je značilen nizek obseg trgovanja in minimalna prisotnost institucionalnih vlagateljev. Zavarovalnice – večinoma v državni lasti – namenjajo veliko manjši delež svojih naložb kapitalu v primerjavi z zavarovalnicami v OECD, kar dodatno ovira globino trga in zaupanje vlagateljev. Ta nerazvitost predstavlja oviro za finančno diverzifikacijo in dolgoročne naložbe, zlasti za inovativna in v rast usmerjena podjetja.

Fiskalna politika v Sloveniji je po postopnem opuščanju podpornih ukrepov COVID-19 in začasnih posegih, povezanih z energetsko krizo, vstopila v novo fazo. Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 4,6 % BDP leta 2021 na 3,0 % leta 2022, kar je odraz tako rasti prihodkov kot zmanjšanja izrednih odhodkov. Vlada je izvajala ciljno usmerjene politike pomoči, da bi ublažila udarec inflacije in skokov cen energije, vendar je bila širša fiskalna konsolidacija podprta z vrnitvijo k bolj normalizirani gospodarski dejavnosti. Ohranjanje te usmeritve bo zahtevalo skrbno upravljanje, zlasti ker negotovosti, povezane s cenami energije, inflacijo in svetovno trgovino, še vedno grozijo.

Če povzamemo, slovensko gospodarstvo se je izkazalo za prilagodljivo in odporno, zasidrano na močnih temeljih, kot sta diverzifikacija izvoza in stabilen bančni sistem. Vendar pa zdaj stoji na razpotju. Inflacija, energetska ranljivost in šibka infrastruktura kapitalskega trga predstavljajo kritične izzive, ki bi lahko ovirali dolgoročno rast in odpornost. Za uspešno krmarjenje v tem okolju bo morala Slovenija izvesti strukturne reforme, ki bodo poglobile njene finančne trge, povečale energetsko varnost in spodbudile večjo diverzifikacijo gospodarstva. S strateškimi političnimi ukrepi in preudarnim javnofinančnim upravljanjem lahko država utrdi svoje nedavne pridobitve in ohrani svojo konvergenco z naprednejšimi gospodarstvi EU.