Poročilo Evropske komisije o Litvi za leto 2023 predstavlja podrobno analizo nacionalne gospodarske uspešnosti, dinamike trga dela in strukturnih izzivov v okviru evropskega semestra. Leta 2022 je gospodarsko rast Litve močno zavirala naraščajoča inflacija, ki je dosegla 18,9 %, kar je ena najvišjih stopenj v Evropski uniji. Ta inflacijski pritisk je bil v veliki meri pripisan skoku cen energije po ruski invaziji na Ukrajino, kar je močno vplivalo na razpoložljive dohodke gospodinjstev in zmanjšalo realno potrošnjo. Posledično se je gospodarska rast leta 2022 upočasnila na 1,9 %, v zadnjem četrtletju leta pa je bilo opaziti krčenje.

Kljub tem gospodarskim oviram je litovski trg dela pokazal odpornost. Stopnja aktivnosti se je vrnila na raven pred pandemijo in leta 2022 dosegla rekordnih 79,0 %, s čimer je presegla povprečje EU, ki znaša 74,6 %. To je bilo deloma posledica visoke zaposljivosti posameznikov, ki so bežali pred konfliktom v Ukrajini. Vendar pa izzivi ostajajo, vključno s predvidenim rahlim zmanjšanjem skupne zaposlenosti leta 2023 in višjo stopnjo brezposelnosti na podeželju in med nizkokvalificiranimi delavci. Neusklajenost znanj in spretnosti ostaja pomembna ovira za zaposljivost in konkurenčnost, zlasti v sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer podjetja poročajo o velikih težavah pri iskanju ustrezno usposobljene delovne sile.

Kar zadeva fiskalno zdravje, se je javnofinančni primanjkljaj Litve zmanjšal z 1,2 % BDP leta 2021 na 0,6 % leta 2022, medtem ko se je javni dolg zmanjšal s 43,7 % na 38,4 % BDP. Te izboljšave so bile dosežene kljub izvajanju fiskalnih ukrepov za blažitev vpliva visokih cen energentov, kot so nadomestila DDV za daljinsko ogrevanje ter subvencije za elektriko in plin. Neto proračunski strošek teh ukrepov je bil leta 2022 ocenjen na 1,3 % BDP. ​

Litovski načrt za oživitev in odpornost (RRP) ima ključno vlogo pri reševanju strukturnih izzivov in spodbujanju trajnostne rasti. Načrt vključuje reforme in naložbe, namenjene povečanju energetske neodvisnosti, digitalne transformacije in socialne vključenosti. Predvsem poglavje REPowerEU v RRP se osredotoča na pospešitev uvajanja obnovljive energije, izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah in spodbujanje trajnostnega prometa. Te pobude naj bi zmanjšale odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in okrepile odpornost države na zunanje pretrese. ​

Socialni kazalniki v Litvi so pokazali nekaj izboljšanja; vendar ostajajo izzivi. Delež ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, se je med letoma 2020 in 2021 nekoliko zmanjšal, vendar ostajajo stopnje visoke med starejšimi odraslimi in invalidi. Leta 2021 22,5 % prebivalcev ni moglo ustrezno ogrevati svojih domov, kar je bistveno več od povprečja EU. Tudi učinkovitost socialnih transferjev pri zmanjševanju revščine in neenakosti je manjša v primerjavi z drugimi državami EU, kar kaže na potrebo po učinkovitejših sistemih socialne zaščite. ​

Če povzamemo, čeprav je Litva dosegla pohvale vreden napredek na nekaterih področjih, vključno z udeležbo na trgu dela in fiskalno konsolidacijo, se še vedno sooča s pomembnimi izzivi, povezanimi z inflacijo, odvisnostjo od energije in socialno vključenostjo. Uspešno izvajanje načrta za oživitev in odpornost, zlasti njegova osredotočenost na zelene in digitalne prehode, bo ključnega pomena pri reševanju teh vprašanj in zagotavljanju trajnostne gospodarske rasti v prihodnjih letih.​